5.8.2011 - Poostren nadzor nad plačevanjem prispevkov se nadaljuje

Četrtek, 04 Avgust 2011 07:06

Učinki nadzora prispevkov za socialno varnost v prvi polovici leta 2011 znašajo 44,5 mio EUR.

Davčna uprava je na področju plačevanja prispevkov za socialno varnost v letu 2010, še intenzivneje pa v letu 2011, dodatno poostrila nadzor. V prvem polletju 2011 je bilo na podlagi izdanih pozivov davčne uprave obračunanih za okoli 30 mio evrov obveznih prispevkov za socialno varnost, izdanih je bilo za 3,6 mio evrov odmernih odločb za prispevke za socialno varnost, v nadzorih davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve, pa je bilo ugotovljenih za 10,9 mio evrov dodatnih davčnih obveznosti. Kljub stalnem in intenzivnem nadzoru pri davčnih zavezancih še vedno ugotavljamo precej kršitev plačevanja prispevkov za socialno varnost. Ker je obračun in plačilo prispevkov zakonsko vezan na izplačilo plač, lahko davčni organ nepravilnosti ugotavlja s časovnim zamikom, saj se plače lahko sploh ne izplačajo, davčna uprava pa lahko te podatke pridobi šele z poizvedovanjem. ugotavljamo da so zelo pogosti primeri, ko delodajalec prikazuje da plač ni izplačal, zaposleni pa plače prejemajo v gotovini. Vse zaposlene, ki prejemajo plačo v gotovini ali sumijo v nepravilnosti na področju plačevanja obveznih prispevkov pri svojem ali drugem delodajalcu zato pozivamo, da prepoznane nepravilnosti davčni upravi prijavijo čim prej. Zaposleni imajo namreč prvi in zelo zgoden stik z nepravilnostmi na tem področju, pravočasno obveščanje davčne uprave o nepravilnostih pa bi povečalo možnost za še hitrejše in bolj učinkovito ukrepanje, saj lahko delodajalci in njihove odgovorne osebe po določenem času ostanejo brez premoženja, iz katerega bi bilo mogoče izterjati obveznosti.

Glede na posledice, ki jih povzroča neplačevanje prispevkov za socialno varnost, v davčni upravi namenjamo nadzoru nad plačevanjem prispevkov še posebno pozornost. Ob ugotovljenih nepravilnostih davčna uprava uporablja različne ukrepe, s katerimi doseže poplačilo prispevkov. Na podlagi ugotovitev, da ustrezni obračuni davka niso bili predloženi, davčna uprava poziva zavezance za plačilo prispevkov (npr. delodajalce) k njihovi predložitvi. V prvem polletju 2011, je bilo na podlagi izdanih pozivov davčne uprave predloženih preko 17.800 obračunov, v katerih je bilo obračunanih za okoli 30 mio evrov obveznih prispevkov za socialno varnost. Če se zavezanec za plačilo prispevkov ne odzove pozivu davčne uprave, se mu v okviru davčnega postopka z odločbo odmeri prispevke, ki jih mora poravnati zavezanec za plačilo prispevkov. V prvih šestih mesecih je bilo tako izdanih okoli 14.500 odločb v znesku 3,6 mio evrov. V najzahtevnejših primerih, v katerih plačila prispevkov ni mogoče doseči na že navedene načine, davčna uprava uvede postopke davčnega inšpekcijskega nadzora in nadzora obračunov davka pri davčnemu organu, v katerih preverja tudi poslovne knjige in evidence zavezanca za plačilo prispevkov. V prvi polovici letošnjega leta je bilo opravljenih 1.511 takšnih nadzorov davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve, v katerih je bilo ugotovljeno za 10,9 mio evrov dodatnih davčnih obveznosti. Učinkovitost ukrepov davčnega nadzora je torej največja v obdobju neposredno po izplačilu dohodkov, od katerih niso plačani prispevki za socialno varnost. Na drugi strani so postopki naknadnega davčnega nadzora, ki se praviloma opravljajo več mesecev po izplačilu dohodkov, bolj kompleksni in dolgotrajni, kar predstavlja tveganje za učinek, ki ga želimo s takšnim nadzorom doseči.

Kljub stalnem in intenzivnem nadzoru pri davčnih zavezancih na področju plačevanja prispevkov za socialno varnost še vedno ugotavljamo precej nepravilnosti, zato bomo z aktivnostmi nadzora intenzivno nadaljevali tudi v bodoče. Pri tem je pomembno omeniti, da so zaposleni tisti, imajo prvi in zelo zgoden stik z nepravilnostmi na tem področju, saj izplačilo plače v gotovini predstavlja večjo verjetnost, da obvezni prispevki za socialno varnost niso poravnani. Pravočasno obveščanje davčne uprave o nepravilnostih poveča možnost za hitro in še bolj učinkovito ukrepanje, prav tako tudi dejansko poplačilo vseh obveznih prispevkov za socialno varnost. V nasprotnem primeru namreč delodajalci in njihove odgovorne osebe po določenem času ostanejo brez premoženja, iz katerega bi bilo mogoče izterjati obveznosti.

Ker je obračun prispevkov zakonsko vezan na izplačilo plač, davčni organ nepravilnosti ugotavlja z zamikom. Davčna uprava namreč nima takojšnje informacije o tem, da je posameznik v nekem podjetju prejel plačo v gotovini, zato nepravilnosti ugotavlja v naknadnih postopkih nadzora. Kljub hitremu odzivu davčne uprave v primeru ugotovljenih nepravilnosti se možnost za učinkovito ukrepanje zmanjša. Zelo pomembno je torej, da delavec, ki sumi na nepravilnosti svojega delodajalca v zvezi s plačevanjem obveznih prispevkov, prepoznane nepravilnosti davčni upravi prijavi čim prej. Prijavi lahko svojega delodajalca ali druge delodajalce, za katere sumi, da za svoje zaposlene ne plačuje obveznih prispevkov za socialno varnost. Prijava suma nepravilnosti mora vsebovati dovolj podatkov o nepravilnostih in kršitelju, da lahko davčni organ navedbe preveri in ustrezno ukrepa. To je še posebej pomembno, če delavec želi, da njegova prijava ostane anonimna.

Delodajalec mora delavca ob nastopu dela prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. Mesečno mora zagotavljati plačilo za opravljeno delo ter ob tem obračunavati in plačevati obvezne prispevke za socialno varnost. Vsak zaposleni ima možnost da na davčni upravi preveri, ali njegov delodajalec izpolnjuje svoje obveznosti. To lahko stori preko sistema eDavki ali s pisnim zahtevkom na pristojni davčni urad. Sum na nepravilnosti pa se pri zaposlenemu lahko primeroma pojavi v naslednjih primerih:

zaposleni prejema plačilo za delo v gotovini, delodajalec mu ob tem ne predloži obračuna plače - plačilnega lista;
zaposleni poleg plače, ki je razvidna iz obračuna plače (običajno v znesku minimalne plače), prejme še dodatno plačilo za delo v gotovini, od katerega niso obračunani obvezni prispevki;
zaposleni na podlagi vpogleda v evidenco zanj obračunanih in plačanih obveznih prispevkih na davčni upravi dobi podatek, da obračun plače za določen obračunski mesec zanj ni bil dostavljen davčnemu organu. V tem primeru se v davčnih evidencah izkazuje, da delodajalec delavcu ni izplačal mesečnega plačila za delo in zanj ni obračunal in plačal obveznih prispevkov za socialno varnost;
formalno je delovno razmerje vzpostavljeno pri eni družbi, zaposleni pa plačilo za delo prejema od druge družbe, praviloma v gotovini.

Več kot trimesečna zamuda s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora delodajalec obračunati ali plačati hkrati z izplačilom plač delavcem, predstavlja tudi neizpodbojno domnevo, da je pravna oseba, podjetnika ali zasebnik postal trajneje nelikviden. Trajnejša nelikvidnost je eden izmed položajev, ki kaže na dolžnikovo insolventnost. Insolventnost dolžnika pa je predpostavka za začetek stečajnega postopka in postopka prisilne poravnave nad dolžnikom. Neizpodbojna domneva olajšuje dokazno breme upnika, ki predlaga začetek stečajnega postopka.

V postopkih nadzora davčni inšpektorji in kontrolorji pri ugotavljanju vseh dejstev in okoliščin glede izplačil prejemkov, podatke pridobivajo tako od delodajalcev kot tudi od zaposlenih. Od zaposlenih se zahteva predložitev podatkov in dokumentacije v zvezi z izplačanimi prejemki iz delovnega razmerja. Na tem mestu bi radi opozorili, da je delavec na podlagi zakonskih predpisov dolžan hraniti dokumentacijo, ki ima vpliv na njegovo davčno obveznost najmanj pet let, to dokumentacijo in morebitne podatke, s katerimi razpolaga, pa mora zagotoviti davčnemu organu na morebitno zahtevo.

vir: DURS